Barbara Boltar

Zlati med zaradi svoje celovitosti, velikosti in števila uporabljenih materialov, presega siceršnja dela gospe Irene Zupan Ambrožič. Doslej smo jo poznali zlasti po njenem nakitu, torej po drobnih krasilnih predmetih, ki jih oblikuje iz bolj ali manj plemenitih in dragocenih kovin in kamnov. Kot zlatarki ji je osnova za delo zlato ali zlitine zlata z drugimi kovinami, da doseže želeno kakovost, trdnost in predvsem barvo ter dragi in poldragi kamni ali pa tudi le lepi in naravno zglajeni rečni prodniki.

Pri izbiri materiala je oblikovalka vedno, pa naj si gre za kos nakita ali za večji dekorativni element, vedno zelo inovativna in originalna. Prav tako je že na samem začetku svoje profesionalne poti uspela odkriti ter sčasoma razviti in poglobiti svojstven način dela. Poleg tehnologije, ki je neizogibna v zlatarski obrti, uporablja tudi vrsto postopkov, ki jih poznamo v kiparski umetnosti. Torej topi, valja, vleče, kuje, a tudi gnete kot glino. Tako nastali unikati so pravzaprav male kiparske stvaritve.

Avtorica pogosto poudari in to razberemo tudi iz naslovov, ki jih vedno da svojim izdelkom, da ji je glavni in neizčrpni vir ustvarjalnega navdiha narava. Tako lahko opazimo stilizirane, bolj ali manj prepoznavne oblike iz rastlinskega sveta, med njimi zlasti vitico oziroma spiralo, ki ima tudi simbolni pomen večne rasti, ali pa povsem abstraktne oblike, ki so lahko tudi odraz njene domišljije, vzpodbujene z naravo temeljnih elementov: zemlja, zrak, voda in ogenj.

Pod naslovom Iz ognja so nastale tudi steklene posode, ki jih lahko razglasimo za odličen umetnostno-obrtni izdelek. Kar velja za njen nakit, v marsičem velja tudi za posode, med drugim to, da so bile zasnovane in izdelane kot umetniški predmet, namenjene pa praktični uporabi.

Umetnici je bilo steklo, morda zaradi nekaterih sorodnosti z zlatom, vedno velik izziv. Tako kot zlato, je zemeljska materija in podobno kot zlato, ob močnem segrevanju doseže tekoče agregatno stanje, in ga je kot takega mogoče oblikovati v zaželjene oblike.

Ideje Irene Zupan Ambrožič so z mnogo znanja in spretnosti izvedli mojstri, steklopihači v Steklarni Rogaška. Nastale so kompaktne, težke posode, pravzaprav vrči, kakršni so se v preteklosti uporabljali za to, da so v njih hranili in iz njih postregli redke in dragocene tekočine.

Vse materiale, torej visoko karatno rumeno zlato, drage in poldrage kamne kot so smaragdi, rubini, citrini, granati, čisto, prosojno steklo ter med kranjske sivke obogaten z zlatimi lističi, je Irena pretehtano in prefinjeno združila v prepričljivo celoto. Ta je vidna tudi v likovnem smislu, pri čemer izpostavljamo barve in barvne kombinacije ter efekte, ki nastajajo ob stiku svetlobe z gladkimi površinami.

Čeprav sem na kratko predstavila le delo Irene Zupan Ambrožič, naj povem, da so v uspešnem projektu sodelovali tudi številni drugi ustvarjalci, ki delujejo na različnih področjih umetnostne obrti. Vsem iskreno čestitam; gospe Ireni Zupan Ambrožič in gospodu Jaku Dijaku pa želim tudi veliko sreče, pri danes tako nehvaležnem poslu, kot je iskanje poti do kupcev.

Barbara Boltar,
umetnostna zgodovinarka,
vodja Galerije Šivčeva hiša v Radovljici

prof. dr. Janez Bogataj

Jaka Dijak in Irena Zupan Ambrožič sta zasnovala novo poslovno in protokolarno darilo. Čeprav ga sestavljajo sami "stari znanci", to je vrhunski steklarski izdelki iz Rogaške Slatine, gorenjski med, idrijska čipka, zlatarske aplikacije in zlati lističi, pa je vendar njegova novost v sestavi in sozvočju uporabljenih izdelkov, ki ustvarijo tako imenovano sestavljeno darilo ali darilni set.

prof. dr. Janez Bogataj
foto: STA

Pri tem darilu bi izpostavil tri temeljne lastnosti. Najprej je ime njegove blagovne znamke in sicer "Zlati med", ker so v medu lističi pravega zlata. To je neke vrste novodobna manira dodajanja žlahtne kovine v pijače, zlasti penine, k nekaterim jedem, sladicam in sladoledom. Seveda ne zaradi dekorativnih ali celo prestižnih ampak tudi zaradi določenih pozitivnih vplivov na človekovo zdravje in počutje. Vsi sestavni deli tega darilnega seta in set v celoti imajo še eno pomembno lastnost: izdelani so v Sloveniji, so plod našega znanja in nadaljevanje bolj ali manj odmaknjenih ustvarjalnosti s posameznih področij kulturne dediščine. Tretja lastnost darila je povezana z njegovo "lokacijo". Temeljna sestavina darila je namreč med, ta izjemni naravni izdelek marljivih čebel, kranjskih sivk. Torej se navezuje na eno najbolj tradicionalnih gospodarskih panog Slovenije čebelarstvo, ki ima svoje razvejane strokovne korenine prav na Gorenjskem.

Posamezne sestavine tega darilnega seta so tudi primer izvirnega industrijskega in unikatnega oblikovanja. Slednje je zastopano z unikatnimi intervencijami zlatarskega rokodelstva, ki združuje neštete veščine, hkrati pa daje stekleni posodi s posameznimi likovnimi rešitvami značaj unikatnega, celo intimnega sporočila. Brez dvoma ne moremo govoriti le o darilnem setu ampak predvsem o dobro postavljenem projektu, ki se bo razvijal tudi v prihodnje. Cilji so bili že na začetku visoko postavljeni, ne le oblikovalski, tudi komunikacijski in seveda ekonomski. Prav njihova visoka postavitev, čeprav je še zlasti v teh naših časih nekoliko drzna, omogoča avtorjema in izdelku ambiciozno ciljanje tudi in predvsem zunaj slovenskih okvirov, ki znajo pogosto zamejevati povprečja, bližnjice in cenenosti. Ali z drugimi besedami: darilo "Zlati med" sooblikuje obračanje naše projekcije v tisto smer, ki si je pogosto niti ne predstavljamo, kaj šele, da bi si jo želeli. To pa je smer iz Slovenije v svet in ne obratno!
prof. dr. Janez Bogataj,
priznani slovenski etnolog